vsaka resnejša vinska dežela premore svoj vodič po vinih. Francozi se zanašajo na Guide Hachette des Vins, Italijani premorejo vsaj tri pomembne vodiče, španska biblija se imenuje Guia Penin. Bili smo mnenja, da je čas, da tudi Slovenija dobi svoj vinski vodič.
Prvi poskus v tej smeri je bila knjiga Vina Slovenije avtorja Julija Nemaniča. Od klasičnega vodiča se je razlikovala v treh parametrih: v formatu, v številu predstavljenih vin in v kontinuiteti.
Temeljni cilj pri snovanje Vinskega vodiča je bil priskrbeti pivcem in profesionalcem klasičen vinski vodič po slovenskih vinih. Pri tem smo se držali sledečih vodil:
Na enem mestu bo zbrana celotna vinska scena. V vodiču bodo vsi pomembni vinarji bodisi zaradi količine ali zaradi kvalitete. Vsak dober vinar bo želel objavo v vodiču. Če manjka kdo izmed 50 najpomembnejših vinarjev Slovenije, svojega dela ne bomo opravili z odliko.
Vinar naj se predstavi z več vini.
Vina v vodiču bodo aktualna. Brez starih arhiv, brez zaprašenih medalj.
Vodič bo izšel vsako leto. Vsak vodič po enem letu zastari.
Vodič naj potrošniku postreže z uporabnimi informacijami, ki mu bodo olajšale nakup. V ta namen je pri vsakem vinu podano:
stil, opis, kondicija, cena.
Vodič naj potrošniku ponudi nekaj zanimivih informacij, ki bodo vzbudile njegovo radovednost:
čas zorenja v sodih, tip posode v kateri je zorelo vino, pridelana količina, sortni sestav.
Poiskali in označili bomo vina, ki pomenijo dobro vrednost za ceno.
Format vodiča bo tak, da ga lahko nesemo s seboj v žepu v trgovino.
Sedaj je pred vami. Samo vi, dragi ljubitelji vina, boste ocenili ali smo delo opravili dobro. So informacije v vodiču uporabne, so lahko razumljive, so zadostne, so zanimive?
V vodiču je opisanih mnogo vin. Belih in rdečih, suhih in sladkih, mirnih in penečih, mladih in starejših. Nekatera gotovo poznate, ostala vas vabijo, da jih odkrijete. Svet vina je preveč pester, da bi se osredotočili zgolj na eno samo sorto, eno barvo ali na en tip vina.
Robert Gorjak